GRAHOVA OGORČICA - HETERODERA GÖTTINGIANA  Liebscher, 1892

Leta 1890 je Liebscher poročal o propadanju graha (Pisum sativum) zaradi navzočnosti pesne ogorčice (DiVito, Greco, 1986). Kasnejša preučevanja morfologije in biologije navzočega parazita so omenjenega avtorja pripeljala do sklepa, da gre v primeru napadenega graha za povsem novega parazita, za grahovo ogorčico Heterodera göttingiana, Liebscher, 1892. O škodi, ki jo je ta ogorčica povzročala na grahu, so nekaj let pozneje poročali tudi drugi avtorji v Veliki Britaniji (Theobald, 1912) in Franciji (Capus, 1917, 1918) (DiVito, Greco, 1986). Ogorčica H. göttingiana, katere ciste pripadajo skupini limonasto oblikovanih cist, je po obliki najbolj podobna pesni ogorčici, od katere se razlikuje predvsem v barvi ciste, pomanjkanju subkutikularne plasti na cisti, velikosti samcev (Krnjajiæ, 1987), kot tudi v razmerju med dorzoventralno in bilateralno projekcijo vulvinega stožca (Hržič, 1987).

RAZŠIRJENOST

Grahova ogorčica je razširjena skoraj povsod po svetu. O njeni navzočnosti so poročali iz Nemčije (Goffart, 1941), Nizozemske (Oostenbrink, 1951), Velike Britanije (Jones, 1965), Belgije (D'Herde, 1966), Sovjetske zveze (Kirjanova in Krall, 1971), Španije (Jimenez, 1962), Portugalske (Macara, 1963), Francije (Cayrol, 1961), Italije (Garofolo, 1964; DiVito s sod., 1973; D'Errico s sod., 1975; Sicilije (Marinari-Palmisano in Cavalli, 1982), prejšnje Jugoslavije (Alphey, Iveziæ, 1985; Krnjajiæ, 1987), zasledili pa so jo tudi v ZDA (Thorne, 1961), Izraelu (Cohn, 1975), Alžiriji in Malti (Lamberti in Dandria, 1979) ter Libiji (Pucci, 1965). Navzoča je tudi v Sloveniji.

POMEN

Vrsta Heterodera göttingiana lahko napada razne vrste leguminoz, kot so Pisum arvense, Vicia spp., Glycine max., Lens culinaris, Lathyrus spp. vključno z divjimi oblikami (Jones, 1950; Winslow, 1954, Goodey s sod., 1965) (cit. po DiVito, Greco, 1986). DiVito je leta 1976 poročal o navzočnosti omenjene vrste na koreninju vrste Asperula arvensis, ki ne spada med leguminoze.

Posledice napada grahove ogorčice se na njivi, podobno kot pri drugih cistotvornih ogorčicah, odražajo v obliki manjših krožnih depresij, ki se nato razširijo na celotno njivo. Močni napadi lahko povzročijo popolno izgubo pridelka. Napadene rastline postopoma venijo in rumenijo. Stroki graha so pri šibkejših napadih manjši, vsebujejo le malo zrn, pri močnejših napadih pa strokov sploh ni. Koreninje je slabo razvito, prav tako je slabo razvita nodulacija z Rhizobium spp., ki lahko popolnoma izostane (Oostenbrink, 1955; Moriarty, 1962).

Besedilo: Gregor Urek, Kmetijski Inštitut Slovenije